Jadranka Rebernik

Za vse prepotentne, nacionalstične srbske mitomane. Preberite si uradna dejstva o vaši močni Srbiji in vaši pomoči Slovenji, ki naj bi ji postavljali tovarne in drugo infrastrukturo. Torej naj bi jo Srbi razvijali. Lahko se le sprašujem, s čim? Gre za obdobje Kraljevine SHS ter med leti 1945 in 1955. Obilo veselja vam želim. Pred drugo svetovno vojno je bila Srbija izrazito agrarna, gospodarsko nerazvita in industrializirana le v manjših žepih, medtem ko je obdobje med leti 1945 in 1955 zaznamovala nasilna industrializacija, prehod v socializem in obnova države pod komunistično oblastjo. Srbija kot del Kraljevine Jugoslavije je bila ena najslabše razvitih regij v Evropi. Delež kmečkega prebivalstva je znašala med 75 % in 80 % celotnega prebivalstva. Kmetijska posestva so bila majhna, razdrobljena in tehnološko zaostala (uporaba lesenih plugov je bila še vedno pogosta). Zato je bila produktivnost nizka, podeželje pa prenaseljeno. Industrija je bila šibka in večinoma v rokah tujega kapitala (predvsem francoskega in britanskega, kasneje nemškega). Najbolj razvito je bilo rudarstvo (npr. rudnik bakra Bor, rudnik svinca Trepča) ter tekstilna in prehrambena industrija. Infrastruktura in nepismenost sta bila zelo slaba. Cestno in železniško omrežje je bilo nerazvito in uničeno že iz prve svetovne vojne. Stopnja nepismenosti v Srbiji je bila izjemno visoka, v nekaterih podeželskih predelih je presegala 50 %. So pa bile regionalne razlike. Recimo Vojvodina je bila zaradi rodovitne zemlje in dediščine Avstro-Ogrske kmetijsko precej naprednejša kot osrednja in južna Srbija. V Socialistični Srbiji je po letu 1945 komunistična oblast korenito spremenila družbeno in gospodarsko ureditev skozi procese nacionalizacije, industrializacije in elektrifikacije. Znana je Obnova in Prva petletka (1945–1951) V tem lasu so na veliko nacionalizirali zasebna podjetja. Država je zaplenila premoženje predvojne buržoazije, tujega kapitala in tistih, ki so sodelovali z okupatorjem. Gospodarstvo je prešlo pod popoln državni nadzor (planska ekonomija po sovjetskem vzoru). Poudarek je bil na težki industriji, elektrifikaciji (gradnja hidroelektrarn) in rudarstvu. Velik del obnove je temeljil na udarniškem delu in mladinskih delovnih akcijah (npr. gradnja železniških prog). Prišlo je tudi do kolektivizacija podeželja. Država je poskušala uvesti sovjetski sistem kolhozov (imenovanih SRZ – Seljačke radne zadruge). Kmetom so z nasilnimi odkupi jemali viške pridelkov. Zaradi močnega upora kmetov in padca proizvodnje je država do leta 1953 ta projekt opustila in dovolila zasebno lastnino kmetijskih zemljišč do 10 hektarjev. Prelomno je bilo leto 1948, uvedba samoupravljanja ter Spopad s Stalinom (Informbiro), ko je prišlo do političnega preloma med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Ekonomska blokada s strani Vzhodnega bloka je močno prizadela začetne gospodarske načrte Srbije in Jugoslavije. Zato seje komunistična oblast obrnila proti Zahodu (imperialističnim silam). Med leti 1950 in 1955 je prejela ogromno finančno in materialno pomoč s strani ZDA (npr. program Trumanove pomoči v hrani in orožju). Prelomna je bil tudi uvedba Delavskega samoupravljanja leta 1950. Kot odgovor na sovjetski državni socializem je Jugoslavija uvedla svoj model samoupravni socializem, kjer so tovarne formalno predali v upravljanje delavcem (preko delavskih svetov). Doleta 1955 se je podoba Srbije močno spremenila. Mesta so začela hitro rasti zaradi množičnega priseljevanja s podeželja v tovarne (urbanizacija). Zgrajene so bile osnove sodobne industrije (strojegradnja, namenska industrija, elektroindustrija). Izobraževalni sistem se je razširil, s čimer se je drastično zmanjšala nepismenost, zdravstveno varstvo pa je postalo dostopno širšim množicam. Takrat je Srbija doživela največji in najhitrejši razcvet v svoji zgodovini. A ker je približno 35 let kasneje prišlo da razkola med jugoslovanskimi komunisti, saj Tita, ki jih je na silo držal skupaj ni bilo več, se je zgodila nova balkanska vojna, ki je Srbiji močno škodovala. Takrat se je gospodraska rast obrnila celo v negativo. Danes k sreči znova raste in kaže pozitivne trende. To bi bil nekoliko zgoščen razvojni CV Srbije. Komur se da, naj ga prebere, komur se ne da, pa naj raje molči, da se znova ne osmeši.